Življenje marsikaj prinese in odnese, nikoli nismo pripravljeni na določene stvari, kot tudi jaz kot mama nisem nikoli mislila, da je moja hčera tako zelo nezadovoljna z svojimi prsmi, da si je dala povečanje dojk, to me je res presenetilo. Nikoli in res nikoli ni govorila, da bi bila tako zelo nesrečna, je pa res, da je bila vedno bolj zadržana, tiha in neopazna.

Ko je šla študirat, pa se je začela spreminjati. Začela se je ukvarjati z ogromno stvarmi in vedno ko je prišla domov je bila drugačna, malo mi je bilo hudo, ker sem videla da se spreminja, kajti zdelo se mi je da jo izgubljam, da izgubljam tisto mojo punčko, ko pa je prišla z idejo, da si bo naredila povečanje dojk, pa sem ostala brez besed. Enostavno sploh nisem vedela, kaj naj rečem, saj sem vedela, če bo proti, da jo bom samo izgubila.

Pazljivo sem jo začela spraševati:

Si to res želiš?

Te mogoče samo trenutno motijo tvoje majhne prsi?

Poznaš postopek povečanje dojk?

Boš potem res zadovoljna?

Videla sem, da je prepričana v to in da jo ne bom pregovorila drugače. Pa saj ne da bi bila proti, še kako lepe prsi so lahko, če si naredijo ženske povečanje dojk, le čudni občutek je bil, ko je sedaj bila to moja hčera, bolj kot za velika prsa me je skrbelo za operacijo in če bi bilo vse v redu. Saj veste kakšen smo mame. Mladi pa se ne bojijo in gredo lepo po poti naprej, kot si jo začrtajo. Ker sem videla njeno željo v očeh sem popustila in naredila si je povečanje dojk, jaz pa sem ji stala ob strani, ker prve dni po operaciji res ni lahko, tako si ne predstavljam da bi v to šla sama, ker pa je imela ob sebi mene, sva bile obe srečni.