Prišla je nedelja in čas, da se bodo žaluzije ponovno svetile že od daleč. Morda, jih bo še kdo iz letala videl, ker bodo tako lepe. Ne bom prehitro preveč glasna, lahko, da mi ne bo uspelo tako lepo očistiti žaluzije kot si jih želim.

Nekaj ur kasneje so se žaluzije res svetile, ker sem bila pa precej nepazljiva, so pa sedaj okna še bolj umazana kakor prej. Sedaj me čaka še temeljito čiščenje oken. Ker sem imela veliko dela s tem, da so bile žaluzije res dobro očiščene, sem bila kar precej utrujena. Odločila sem se, da si bom skuhala kavo in naročila pico. Niti najmanj se mi ni dalo kuhati danes. Če me ne bi čakalo še čiščenje, bi morda res skuhala kaj in šla potem pogledat kakšen film. Še raje pa ven na sonce, ker je res lepo vreme.

Medtem ko sem čakala na pico, sem si skuhala kavo. Ker pa nisem mogla biti pri miru, sem začela čiščenje oken. Do takrat, ko je dostava pice pozvonila na moja vrata, sem imela vsa okna že očiščena. Kako mi je to uspelo, ker so bila okna res umazana, ne vem. Sem pa zelo vesela, da mi je, ker sem vedela, da bom lahko, ko bom pojedla pico, šla še ven na sonce. Ta nedelja se je kar naenkrat začela odvijati bolje kakor pa prej.

Pojedla sem en kos pice in na potem na hitro pospravila nered, ki je še ostal od čiščenja. Okna so bila čista, žaluzije so se svetila in nikjer ni bilo znaka o tem, da sem imela intenzivno čiščenje. Usedla sem se za mizo, da pojem kos pice in spijem še preostanek kave. Vmes pa razmišljala, kam bi lahko šla ven na sonce, da bi imela lepo pot za kolesarjenje. Sicer mi je bilo pa zares vseeno, samo, da grem, vem in da lahko pozabim na to, kako sem celo dopoldne čistila žaluzije in okna.